Slovenia-Russia.Com >> Сообщения
RUS ENG SLO
GALA KONCERT MANCE IN BENJAMINA IZMAJLOVIH

Aktivnost Kluba sofinancirana s strani



Poročilo za javnost ADRIATICA – INVESTICIJSKI OBJEKT, POČITNIŠKA HIŠA ALI DOM? 10.04.2013

 

 

 

10. aprila je pri Asociaciji menedžerjev potekala razprava na temo Nakup nepremičnin na Jadranu: teorija in praksa.

 

Slovensko-ruski poslovni klub, v sodelovanju s katerim je bil dogodek organiziran, je k sodelovanju v razpravi povabil strokovnjaka s področja nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije, Roberta GAJSLERJA, vodjo predstavništva Gospodarske zbornice Hrvaške Zrinko ŠTEFANEK, predstavnika Veleposlaništva Slovenije Denisa MANCEVIČA in udeležence na trgu nepremičnin v Sloveniji in na Hrvaškem.

 

Zadnje čase zanimanje Rusov za zasebne investicije v nepremičnine v teh državah močno narašča. Tako je bilo po besedah strokovnjaka te panoge, Aleksandra TONKA, le leta 2012 v Sloveniji registriranih 180 podjetij z rusko udeležbo, kar je za desetkrat več kot v letu 2007, glede na isti kazalec. Rusov ne odbijajo niti nižajoče se cene v času krize, dinamiko katerih za zadnja leta je predstavil Zoran VELESKI, generalni direktor podjetja Nepremičnine Slovenije.

 

Odprtje lastnega podjetja z vsemi stalnimi stroški (najmanj 6.000 evrov letno) ostaja državljanom nerezidentom EU za zdaj edini instrument, kako pridobiti lastniško pravico, so potrdili strokovnjaki. Slovenije in Hrvaške ne navdihujejo primeri Španije, Bolgarije in Latvije, ki so poenostavile migracijski postopek za nedržavljane, ko nakup nepremičnine, ki presega določen prag, daje skorajda samodejno odobritev za stalno prebivanje v državi. Nasprotno, v Sloveniji in na Hrvaškem zadnje čase od ustanoviteljev podobnih podjetij zahtevajo resnično poslovanje, brez katerega lahko migracijska uprava zavrne podaljšanje dovoljenja za prebivanje. Krizni pojavi v slovenskem in hrvaškem gospodarstvu pa ne omogočajo, da bi vsak emigrant, ki bi to želel, odprl svoje podjetje. Pa tudi strategija mnogih bodočih ruskih lastnikov nepremičnin v državah na Jadranu je ta, da bi imeli drugi dom za sezonsko preživljanje časa in ne polna imigracija in asimilacija v lokalni družbi.V odgovor na vprašanje s strani poslušalcev so strokovnjaki priznali tudi, da zakonodaja za zdaj ne določa jasnega načina predaje lastnine v primeru zaprtja podjetja, na katero je nepremičnina vezana.

 

Izvršni direktor Asociacije menedžerjev Aleksej KASPRŽAK je udeležence razprave pozval, naj za ruski del poslušalcev predstavijo prednosti poslovanja v Sloveniji in na Hrvaškem ter pojasnijo davčne pogoje in regulatorno sredino teh držav. Eden od pomembnih dejavnikov je po besedah Aleksandra TONKA, vodje agencije R Com, najnižja stopnja selitve velikega števila rojakov v državi. Slovenija in Hrvaška se odlikujeta tudi z visoko stopnjo varnosti, zdravo ekologijo in visoko razvitim sistemom zdravstva.

 

S temi sklepi se je strinjal direktor Dominanta hipoteke Aleksander LEONTENKO, ki razvija projekt gradnje apartmajev za upokojence v zdravilišču Rogaška Slatina, ki je med ruskimi turisti zelo priljubljeno. Po njegovem mnenju bi lahko prav premožni ruski upokojenci predstavljali glavnino naslednjega migracijskega vala v Slovenijo, ki slovi po izredno visoki stopnji medicinskih in balneoloških storitev.

 

Udeleženci razprave so se strinjali, da je še vedno prisotno nerazumevanje lokalne politike glede nerezidentov v Sloveniji in na Hrvaškem povod za nadaljevanje razprave, katere bi se lahko udeležili tudi migracijski organi obeh držav v Zagrebu in Ljubljani. Posledično mora prav vodstvo teh dveh držav, z dejanji in ne le besedami, izraziti svojo zainteresiranost za pritok neposrednih zasebnih tujih investicij, korist od katerih so na svoji koži že občutile članice, kot so Španija, Bolgarija in Latvija.

 

регистрация
восстановление
O klubu   |   Prireditve kluba   |   Slovenija-Rusija   |   Klub priporoča   |   Članstvo v klubu   |   Člani kluba

© 2010 Nekomercialno partnerstvo «Slovensko-ruski poslovni klub»